Karpalni kanal oziroma zapestni prehod je tog kanal. Na eni strani ga obdajajo zapestne koščice, na drugi strani čvrst ligament. Poleg medianega živca v kanalu potekajo še tetive upogibalke za prste. Te so obdane s tetivnimi ovojnicami. Prav vsaka vrsta povečanja volumna v tem kanalu stisne mediani živec. Posledično se pojavijo simptomi, ki so značilni za sindrom karpalnega kanala. Povečanje volumna na primer nastane zaradi vnetja tetivnih ovojnic ali pa tumorja, na primer lipoma.
Za nastanek tovrstnega obolenja sodijo še nekateri drugi vzroki, na primer poškodba zapestja ali podlahti, nosečnost, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, bolezni ščitnice. Če so vnete tetivne ovojnice vzrok za karpalni kanal, je na prizadeti roki praviloma prisoten tudi sprožilni prst.

Bolečina v prizadetem zapestju in mravljinčenje
Za sindrom karpalnega kanala je značilna bolečina, in sicer v prizadetem zapestju. Bolečino obenem spremlja še mravljinčenje, ki se sprva pojavlja le ponoči. Nekoliko kasneje se prične pojavljati tudi čez dan, še posebej pri določenih vrstah opravil, na primer pri vožnji avtomobila, držanju računalniške miške, kolesarjenju, uporabi računalniške tipkovnice.
Nekirurško zdravljenje takšne težave vključuje razbremenitev prizadete roke. Kadar se sumi na vnetne vzroke, sledi jemanje nesteroidnih antirevmatikov. Prav tako je za nekirurško zdravljenje značilna uporaba zapestne opornice, ki prizadeti osebi omogoči nevtralen položaj zapestja.
Volumen krpalnega kanala
Dejstvo je, da ima karpalni kanal v nevtralnem položaju največji volumen. Posledično je tedaj mediani živec najmanj stisnjen. Redna uporaba zapestne opornice zelo koristi. Potrebno jo je nositi predvsem preko noči, vsekakor lahko tudi preko dneva. Še posebej pa pri tistem opravilu, ki izzove mravljinčenje po prstih rok.
Če pa omenjeni nekirurški ukrepi niso povsem učinkoviti, je potrebno mediani živec sprostiti kirurško.
Operacija karpalnega kanala
Pritisk na živec se torej kaže s simptomi, ki so posledica motenega delovanja, na primer bolečine, mravljinčenja. Če pritisk nikakor ne popusti, je prav tako prizadeta tudi gibalna komponenta. Razvije se sindrom za šibkost mišic dlani. Ob poškodbi v predelu zapestja otekline zmanjšujejo obseg kanala ter povzročajo pritisk na mediani živec. Operacija poteka približno četrt ure, in sicer pod lokalno anestezijo.
Po sami operaciji je roka nameščena v opornici, ki se jo praviloma po treh dneh odstrani. Prsti se kaj kmalu lahko že razgibavajo, a samo do bolečine. Razgibavanje je nekoliko intenzivnejše po nekaj dneh po sami operaciji. Po dveh tednih se odstranijo tudi vidni kožni šivi. Podkožni oziroma nevidni pa se postopoma odstranijo kar sami.
Nastala pooperativna brazgotina se po 14 dneh že lahko primerno masira, in sicer s pomočjo dovolj mastnega mazila ali pa kremo proti brazgotinam. Po treh tednih po posegu naj bi bila roka že pripravljena za nekoliko lažja opravila. Po enem ali dveh mesecih pa naj bi praviloma lahko opravljali tudi zahtevnejša dela. Še več mesecev za tem pa so lahko prisotni zmanjšana moč v prstih, občasno mravljinčenje in boleča brazgotina. Za najučinkovitejše okrevanje po posegu strokovnjaki predlagajo, da se pacienti strogo držijo prav vseh predpisanih navodil. Prav tako se priporoča tudi ustrezno razgibavanje ter počitek.