Revmatoidni artritis je označen kot kronična vnetna avtoimunska bolezen. Takšna bolezen se lahko pojavi pri vseh generacijah ter pri obeh spolih, ne glede na leta. Prizadene pa sklepe, mišice, kite ter vezivno tkivo. Praviloma pa ženske za boleznijo zbolijo kar trikrat pogosteje kot moški.
Revmatoidni artritis najpogosteje prizadene ljudi, stare med 30. in 55. letom. Bolezen lahko privede celo do deformacij sklepov. Je onesposabljajoča, a če jo dovolj zgodaj odkrijejo ter pričnejo ustrezno zdraviti, ne pride do hujše invalidnosti.
Vzroki za nastanek
Revmatoidni artritis velja za najpogostejšo sistemsko vnetno sklepno bolezen. Na svetu za njo oboli približno 1 % celotnega prebivalstva. Kaj pravzaprav privede do te bolezni, ni povsem jasno. Pogosteje pa se sama bolezen pojavi pri osebah, ki so za to gensko dovzetne. Seveda je lahko prisoten tudi kakšen zunanji dejavnik, ki pa nam do zdaj še ni povsem jasen.
Čeprav ne gre za dedno obolenje, je torej tveganje za razvoj veliko večje pri osebah, ki imajo v družini že obolelega z revmatoidnim artritisom. Ključno vlogo pri sklepnem vnetju ter posledicah ima zagotovo tudi imunski sistem. Ta je namreč ključen za obrambo organizma pred virusi in bakterijami, torej pred okužbami.
Simptomi
Znano je, da revmatoidni artritis lahko prizadene prav vse sklepe pa tudi obsklepne dele. Pri tej vrsti bolezni so torej bolečine v sklepih najbolj značilna težava. Za sam začetek bolezni so predvsem značilne boleče ter otečene roke oziroma sklepi rok, zapestja. Zatečejo lahko tudi mali stopalni sklepi ter komolci.
V kasnejši fazi revmatoidnega artritisa se vnetje razširi še na večje sklepe, torej na kolke, kolena, gležnje, lahko tudi na hrbtenico. Če pacient miruje, so bolečine še intenzivnejše. Za bolezen je na primer še značilna jutranja okorelost, ki preko dneva izzveni. Čeprav so bolečine prisotne ves čas, so praviloma torej v jutranjem času pa tudi ponoči najhujše. Revmatoidni artritis neredko spremljajo še prekomerna utrujenost, povišana telesna temperatura.
Ugotavljanje
Diagnozo bolezni postavi specialist revmatolog. Ugotavlja se na podlagi težav, krvnih preiskav, kliničnega pregleda, slikovnih preiskav in ne nazadnje tudi s pomočjo rentgenskega slikanja. Ko se postavi diagnoza, je ključno predvsem število prizadetih sklepov, vnetni parametri, čas trajanja bolezni in prisotnost specifičnih avtoprotiteles.
Zdravljenje
Najpomembneje je, da se revmatoidni artritis čim prej prepozna in nato začne ustrezno zdraviti. Bolezen bo namreč obmirovala, če bo začetek zdravljenja dovolj hiter ter dovolj intenziven. Zdravila za to bolezen še ni.
